Kolesarska sezona se je zaključila, vendar pa je zgolj stežka pospraviti kolesa v garažo in čakati na prvo marčevsko ali aprilsko sonce, ko bi se lahko ponovno podali na kolo. Ravno iz tega razloga je nastala zimska MTB liga, ki poteka po Istri in na otoku Krk, kjer so pogoji, vsaj za gorsko kolesarjenje, primerni tudi pozimi.

Prva je bila organizirana že pred osmimi leti, ko se je nekaj hrvaških kolesarskih klubov odločilo za sodelovanje in pripravilo dogodke, povezane v ligo. Zaradi naraščanja prepoznavnosti je udeležencev vedno več, prav tako pa narašča število prireditev, ki so vključene v sklop. Prejšnja leta je pri projektu že sodelovalo Kočevje, letos pa se je na novo priključila še slovenska prireditev v Kozini. Tako se zdi, da je projekt tudi odlična priložnost za čezmejno sodelovanje med klubi, poleg Slovencev in Hrvatov pa se ga udeležujejo tudi številni Italijani.

Prijavnina za udeležbo na posameznem dogodku lige je 5 €, prvič pa je potrebno odšteti še 2 € za številko, ki je potem vedno ista. Letošnji koledar dogodkov je sledeči: 16. 11. Kozina, 23. 11. Šišan, 07. 12. Čavlena, Krk, 21. 12. Štrmac, 11. 01. St. Becich, 18. 01. Brest, 01. 02. Žminj, 01. 03. Valelunga, 15. 03. Kočevje in zaključna prireditev 29. 03. v Režancih. Omejitev za udeležbo ni, saj je za udeležbo potrebno zgolj MTB kolo, čelada in nekaj dobre volje.Podrobnosti o ligi so na FB spletni strani.

Pot zdravja in prijateljstva je najprej zaživela v sklopu projekta Parenzana I, katerega glavni cilji so bili obnova ozkotirne železniške proge, navezava turistične ponudbe in vzpostavitev čezmejnega sodelovanja treh držav. V prvi fazi je bilo urejenih 60 kilometrov trase, ki je bila do takrat pretežno zapuščena in poraščena, področje urejanja pa je zajemalo predvsem slovenski del in območje Buj, Grožnjana, Motovuna, do Vižinade na hrvaški strani. Projekt Parenzana II je smiselno nadaljevanje prvega dela, ki pomeni dokončno ureditev poti do Poreča in s tem zaključeno celoto.

Kolesarska steza je bila eden osnovnih ciljev projekta, saj omogoča razvoj kakovostnega trajnostnega turizma, odkrivanje dediščine istrskih krajev, ter vzpostavitev turističnega produkta, ki skozi obisk hkrati obuja zavedanje o zgodovinskem pomenu takratne železniške proge. Steza pa je uporabna tudi za lokalno prebivalstvo, ki jo izkorišča za rekreacijo in medkrajevni transport.